Toplejše vreme v spomladanskih mesecih ne sme zavesti dobrega planinca. Razmere v gorah in hribih so še vedno zimske in nesreče v gorah ne počivajo. Vzrok zanje so med drugim tudi plazovi, o katerih je potrebno biti dobro podučen, če v tem času zahajaš v gore.
Plazovi nastajajo zaradi različnih razlogov. Najpogosteje zaradi obilnega sneženja in kopičenja plasti snega ene na drugo. Po navadi pride do preobremenitev, saj se z debelino snežne odeje (ki jo lahko namoči tudi dež) znatno poveča njena teža, ki preobremenitev tudi povzroči.
Do plazu pride tudi kadar je vmesna plast šibka (voda, srež, rahel sneg) ali pa ima podlaga (listje, poležana trava) premalo trenja in zgornja plast zato zdrsi.
Plaz pod Tegoško goro
Na nevarnost proženja snežnih plazov vplivajo tudi nadmorska višina, naklon in izpostavljenost pobočja. Proženje je odvisno od stabilnosti snežne odeje, to je od debeline, strukture in vrste snega, pojava vetra, temperature ob sneženju in kasnejših temperatur.
Vse o vremenskih in snežnih razmerah v gorah spremlja Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO). Podatke o tem, kakšna je trenutna nevarnost snežnih plazov objavljajo dvakrat tedensko. Plazovni bilten je dosegljiv tudi za nekaj prejšnjih zimskih obdobij, dostopni pa so tudi bilteni za sosednje dežele in druge Evropske države.
Podatki so primerljivi, saj se pri opisovanju razmer v gorah držijo Evropske petstopenjske lestvice nevarnosti proženja snežnih plazov. Ta opredeljuje 5 stopenj nevarnosti.
- Majhna: Snežna odeja je na splošno stabilna in dobro povezana. Proženje v teh razmerah je možno ob večji obremenitvi, kamor spadajo: dva ali več smučarjev v neustrezni razdalji, teptalec snega ipd. Previdnost je potrebna pri zelo strmih področjih (naklon nad 40°). Spontano se prožijo le majhni in sredni plazovi.
- Zmerna: Snežna odeja je na splošno dobro povezana, na nekaterih strmih pobočjih pa je le zmerno povezana. Proženje je tudi v tem primeru možno pri večji obremenitvi le ne strmih pobočjih. Prav tako so zelo veliki spontani plazovi malo verjetni. Razmere so dovolj varne, v kolikor upoštevamo lokalno izpostavljena območja in strmine. Upoštevati pa je potrebno predele označene v Poročilu.
- Znatna: Snežna odeja je na veliko strmih pobočjih zmerno do slabo povezana. Proženje je zato možno že pri manjši dodatni obremenitvi, kamor sodi posamezni smučar ali deskar, ki smuča gladko, pohodnik s krpljami ali skupina, ki ne vzdržuje razdalje med posamezniki vsaj 10 m. Možno je spontano proženje velikih, pa tudi do zelo velikih plazov. V teh razmerah je obisk gora priporočljiv le ob zadostnem poznavanju terena in samo na varnih območjih.
- Velika: Snežna odeja je na večini strmih pobočji slabo povezana. Proženje plazov je verjetna že ob manjših obremenitvah na večini strmih pobočjih. Zelo velika pa je tudi verjetnost spontanega proženja velikih in zelo velikih plazov. Dostop v gore je v takih razmerah primeren le za velike poznavalce in le na območjih, ki so pred plazovi varna. Izogibati se je potrebno tudi gibanju prek strmejših pobočij, žlebov, grap in njihovih podnožij pa tudi zavetrnih strani vzpetin.
- Zelo velika: Snežna odeja je slabo povezana in na splošno zelo nestabilna. Pogosto prihaja do zelo velikih in izjemno velikih spontanih plazov tudi na zmerno strmih terenih. Gibanje v gorah v takih razmerah je odsvetovano. Omejiti se je potrebno na položnejše predele, ki so dovolj odmaknjeni od plazovitih področji.
Evropska petstopenjska lestvica v petih velikostih opredeljuje tudi velikosti plazov, glede na njihov obseg in uničevalno zmogljivost. Medtem ko 1. velikost – majhen plaz (plazič) predstavlja majno možnost zasutja in se ustavi ob koncu pobočja, je že 3. velikost – velik plaz lomi drevje, zasuje stavbo ali vozilo in se plazovina na ravnem terenu razlije do 50 m v dolžino. Zelo velik plaz že lahko doseže tudi dolino, medtem ko izjemno velik plaz, ki spada v 5. velikost, preoblikuje pokrajino in povzroči katastrofalno škodo.
Gore in hribi so v snegu čudoviti. Vseeno pa je previdnost mati modrosti. Pri obisku gora imej ustrezno zimsko opremo, zadržuj se na bolj položnih terenih in na manj zahtevnih planinskih poteh. Predvsem pa spremljaj poročila o razmerah v gorah!
Toplo pa ti priporočamo, da se učiš od strokovnjakov. Slovenci imamo izvrstne mentorje tudi na področju tečajev pohodništva in alpinizma. Predali ti bodo strokovno in praktično znanje tako o zimski opremi, pravilni uporabi cepina, plazovih, kako narediš prerez snežne odeje, da sam preveriš razmere … Tudi pri Zapisih z gora smo radi varni in poučeni, zato smo se pred nekaj leti udeležili tečaja na Zelenici. Če tudi sam iščeš tečaj za varno gibanje v gorah ti priporočamo, da se obrneš na Chera Hiking.
Po varno opravljeni poti pa ne pozabi narediti zapisa in odtisniti žiga v Zapise z gora.
