BREZPLAČNA poštnina, ne glede na način plačila.
planinski-dnevnik-zapisi-z-gora-bela-pasica-1
o-nas-moja-zgodba

Moja zgodba je pripoved o tem kako je nastal planinski dnevnik Zapisi z gora in ostali izdelki pod to znamko.

O nas in nastanku Zapisov z gora

Hribe in gore sem vzljubila razmeroma pozno. Nad njimi je bil že leta poprej navdušen moj partner Zoran, ki je s prijateljem redno hodil na turno deskanje, jaz pa sem sama ostajala doma. Lepega dne mi je to začelo presedati. Šla sem zraven in tako se je začela moja zgodba. Bila sem navdušena in tu se je pojavila želja, da bi svoje podvige trajno zabeležila. Ne na digitalni fotografiji, ki bi potem obležala nekje v računalniku. Ne, to ni moj stil. Prvi planinski dnevnik se je hitro polnil in ko sem potrebovala novega, sem ugotovila, da na trgu ni nič takega, kar bi si želela sama. Odločila sem se, da ga oblikujem kar sama, saj se poklicno ukvarjam z grafičnim oblikovanjem, založništvom in spletno prodajo knjig (www.mojaknjiga.si). Tako so nastali Zapisi z gora.

Do leta 2019 sem pridno zbirala žige, potem pa so nastopile sicer pričakovane zdravstvene težave. Leta 2009 so mi namreč diagnosticirali multiplo sklerozo, a me vse do tedaj ni pretirano ovirala. Bilo je nekaj vmesnih zagonov, ko me je bolezen začasno zaustavila, a sem se vedno pobrala in spet zagrizla v gore. Pohodništvu sem kasneje dodala še kolesarstvo. Najlepše kolesarske spomine imam iz Dolomitov, še posebej na prevožen prelaz Stelvio. Do leta 2019 sem kot za stavo nabirala kilometre in višince, potem pa je MS pokazala svoj pravi obraz. Domačo Slivnico (1114 m) sem zadnjič obiskala aprila 2019 v družbi mladinskega odseka Planinskega društva Tržič.

Ker so se Zapisi z gora med ljubitelji pohodništva, gorništva in kolesarstva dobro prijeli, sem leta 2020 pripravila še otroško različico Prvi zapisi z gora. Tudi ta je hitro postal pravi hit med mladimi pohodniki. Knjižicama sem kasneje dodala še emajliran lonček in tematsko pobarvanko za najmlajše. V zbirko bom v prihodnje zagotovo dodala še kakšen izdelek, a ta naj za zdaj ostane skrivnost.

Del izkupička od izdelkov Zapisov z gora sem med drugim namenila Odboru za invalide pri Planinki zvezi, Prostovoljnemu gasilskemu društvu Cerknica in Prvim posredovalcem, sedaj pa ga namenjam za razvijanje novih izdelkov in lastno rehabilitacijo. Ko sem razmišljala o naslednjem kolesu sem imela v mislih električnega. Vozilo, ki sem ga začela voziti pred kratkim je električno, a to žal ni kolo. Brez pomoči in počitka zmorem prehoditi le še nekaj 100 metrov. Moj planinski dnevnik bo tako ostal nepopisan, to vem, a sem hkrati neizmerno vesela za vsakogar, predvsem pa za najmlajše, ki v svoje knjižice navdušeno beležijo svoje podvige. Slednji so tako tudi malo moji, kar mi da novih moči in idej za v prihodnje.

To je moja zgodba, hvala.

Sandra Pohole

Zapisom z gora lahko sledite tudi na

Facebooku in