Snežnik je to zimo komajda upraviči svoje ime.
Zima je bila do sedaj res skopa s snegom, a to ima tudi svoje prednosti.
V pravi zimi je pristop z avtomobilom do parkirišča pod Gašperjevim hribom seveda nemogoč, ta vikend pa je bila cesta skoraj povsem normalno prevozna, dostopna navadnemu osebnemu avtomobilu.
Ob prvem svitu parkiram avto v cca 10 cm snega in začnem pot v strmo vlako proti Gašperju. Nekdo je že šel kakšen dan pred mano po lovski poti, preko Gašperja pa bom očitno gazil kot prvi.
Nebo se na vzhodu začenja barvati rdeče in upal sem, da bom kje našel kakšno vrzel med bukvami, pa je žal ni bilo. Tako, da mi je bil dan samo pogled skozi gole bukve.
Debelina snežne odeje se hitro povečuje in 100 m višje je že nekje 20 cm. A to je prvi puhast sneg brez podlage, ki je tako lahak, da ga skoraj ne čutiš. Čutiš pa konkretno drseče listje in korenine pod snegom, sploh v strmem začetku Gašperjevega hriba. Kasneje je pot bolj položna in teh težav večinoma ni več.
Ob poti je bolj malo markacij, tiste na skalah so večinoma pod snegom. Veliki N ob markaciji predstavlja obsežno Notranjsko planinsko pot, dolgo 230 km, katere del je seveda tudi Snežnik.
Med bukvami me pozdravi tudi prvo jutranje sonce, ki s toplimi barvami prežene jutranjo sivino. Ker je pristop na Snežnik preko Gašperja z jugovzhodne strani ves čas v zavetrju pred severnim vetrom, pa na soncu hitro postane zelo toplo.
Velik del poti je bila hoja malo lažja, saj mi je bila medvedova gaz v veliko pomoč. Očitno mu je dobro poznana markirana pot.
Pot gre naprej med ruševjem, okrašenem z ledenimi dodatki burje, in na mestu, kjer se priključi pot iz Grčovca, ugledam Snežnik in še zadnji vzpon do vrha.
Sneg na tej točki ni več problem, saj imajo tu vestnega hišnika, ki poskrbi, da je ta stran Snežnika gola – burjo. Burja lahko naredi vzhodno stran tudi zelo ledeno in praktično neprehodno brez zimske opreme, a tokrat je šlo brez ledu in problemov.
Snežniški razgledi
Na vrhu pa sem hitro zapel in pokril, saj je vlekel močan in leden severni veter. A prav ta veter je poskrbel za zelo dobro vidljivost. Videlo se je vse od Jadrana, KSA, Karavank, Julijskih Alp pa tja do Dolomitov.
Istrska riviera
Od Kanina do Krna
Triglav
Čez Pivko v Dolomite
Čudovit razgled se je ponujal tudi na domačo Cerknico, Cerkniško jezero in Slivnico.
Cerkniško jezero, Slivnica, Špička in Karavanke
Pogled preko vasic Notranjskih planot na KSA. V spodnjem levem kotu pa ždi Križna gora.
Za kratek čas sem se pogrel v koči, potem pa pot pod noge in nazaj proti avtu. Po poti nazaj sem srečal veliko pohodnikov, katere je premamil čudoviti dan.
Ko pridem nazaj med bukve slišim drobno trkanje in zagledam čudovitega samčka malega detla. Mali detel je najmanjši med našimi detli, velik kot dobro rejen vrabec.
Lep sončen zimski dan je bil izkoriščen, v planinskem dnevniku Zapisi z gora pa je zabeležen nov zapis z gora.
Zapisal in fotografiral: Zoran Vidrih
