Foto: osebni arhiv
Vanja je velika ljubiteljica gora in pohodnica, zato se njeni planinski dnevniki pridno polnijo z žigi in zapisi. Pravi, da ti narava da veliko, še posebej, če se ji posvetiš, se ji prepustiš in jo poslušaš. Svoje doživljaje rada fotografira in jih tudi objavi na svoji FB strani. Med njimi je veliko čudovitih razgledov. Če želiš kakšen dober namig za tvoj naslednji pohod v hribe, ti priporočamo, da slediš njenim objavam.
Povejte nekaj o sebi.
V prvi vrsti sem mama, po poklicu tehnik vrtnarstva, delam v gostinstvu. Hišni ljubljenček je naš muc Tiger, ki si nas je dejansko kar sam izbral za svojo družino z dnem, ko je iz ulice prišel pred naša vrata in nikakor ni želel več oditi od nas. Imamo pa še papigo nimfo, Pikija.
Vanja Sever med rožicami na Bovškem Gamsovcu, 2392 m/Clusijev svišč pod Montažem
Kdaj in zakaj ste začeli zahajati v hribe?
V hribe sem pričela zahajati pri 12. letih, s planinskim društvom. Čeprav izviram iz nižinskih predelov Prlekije in nisem iz gorniške družine, so me hribi neverjetno privlačili že od nekdaj. Morda je nekaj k temu botrovalo tudi to, da je teta veliko let delala v koči pri izviru Soče, kamor sem v najstniških letih najraje zahajala, do Kranjske Gore sem se odpravila kar z javnimi prevozi ali na štop, zatem pa peš čez Vršič do koče, kjer sem potem bivala in se navduševala na pohodih takrat še pod vrhovi Julijcev. Kasneje me je življenjska pot nekoliko ločila od gora, a od leta 2017 sem pričela v gore zahajati zelo intenzivno in v relativno kratkem času osvojila ogromno število vrhov v visokogorju Julijcev, Zahodnih Julijcev, Kamniških, Karavank, kot seveda tudi tistih nekoliko nižjih, sploh dolino Triglavskih jezer sem prehodila že neštetokrat.
Kako pogosto hodite v hribe?
V hribe zahajam ogromno, posvečam jim ves možen prosti čas, se pravi vsak teden, vse mesece v letu. V zadnjih nekaj letih intenzivnega obiskovanja gora, sem se na leto povzpela na približno 70–80 vrhov, od tega je bilo velikokrat polovico dvatisočakov.
Hribi poleti ali pozimi?
V hribe pravzaprav zahajam v vseh letnih časih, saj zame ni lepših doživetij, kot biti prisoten v gorah ob vseh spreminjajočih se obdobjih narave in znati delovati v različnih razmerah. Obožujem čas, ko se iz spečih pobočij zime, začne topiti sneg ter se prebuja pomlad in z njo zadiši prvo gorsko cvetje. Ko pomlad preide v poletje, ko pripeljejo drobnico na pašo, ko zadehti poletno gorsko cvetje, vse do tiste barvite jeseni, ko macesni zažarijo v toplih odtenkih in polepšajo podobo planin, pa vse do ponovne vrnitve zime, ki vabi znova na svoje bleščeče bele strmine …
Stenar, 2501 m/Kredarica, 2515 m
Kateri osvojen vrh vam je ostal najbolj v spominu in zakaj?
V bistvu mi je v spominu najbolj ostal prvi dvatisočak in sicer vzpon, ki sem ga naredila pri 18. letih, vzpon na Bavški Grintavec čez sedlo Kanja. Gre za vzpon v smeri, ki se iz tega pristopa šteje kot eno izmed najtežjih poti na območju Slovenije. Vzpon je bil zame resnično izjemno dobra šola, popotnica za vnaprej, kajti te izkušnje nikoli več nisem ponovila. Nanj sem se namreč odpravila in ga osvojila popolnoma neizkušena in nepripravljena. Vsekakor mi je vlil veliko mero strahospoštovanja do gora, a me hkrati popolnoma zasvojil, začaral in ponesel globoko v svet gora, kjer neizmerno uživam še sedaj, vsaj do takrat, dokler mi bo to seveda dovoljevalo zdravje.
Bavški Grintavec, 2347 m
S kom največkrat zahajate v gore?
V gore zahajam največkrat s hribovsko družbo, občasno pa tudi sama.
Vaša najljubša domača/tuja gora, planinska koča in zakaj?
Najljubšo domačo goro mi je kar težko določiti, saj so vse lepe. Največji vtis mi je morda pustil Mišelj vrh, markantna gora nad Velim poljem, na katero ne vodi nobena markirana pot in preprosto človeka začara s tisto svojo neverjetno kuliso Triglava na dlani, na samem vrhu. Vsaj mene je. V jesenskem času sem goro obiskala že dvakrat, čeprav je do nje zelo dolg pristop, a je takratna kulisa, vključno z zlatimi macesni na poti neverjetno lepa.
Najljubša tuja gora pa je Viš (Jof Fuart) vrh iz Zahodnih Julijcev. Vrh s prav posebno energijo. Tod na poti do vrha človek nenehno srečuje kralje vertikal, ogromno je svizcev, gorskega cvetja. Skratka gre za pravo gorsko skalnato pravljico kozorogovega kraljestva.
Mišelj vrh, 2350 m/Viš, 2666 m
Alpski svizec/Navadni gams
Alpski kozorogi
Planinsko kočo katero najpogosteje obiskujem in jo tudi štejem med svoje priljubljene koče, je Mihov dom na Vršiču. Preprosto zato, ker je tam vse kot more biti. Prijazni, delovni oskrbniki, te sprejmejo vedno odprtih rok, vedno se najdejo prenočišča za utrujene planince, kljub veliki zasedenosti. Hrana je vrhunska, skratka to je tudi koča, ki upravičeno nosi naziv Naj planinska koča 2022.
Kateri je vaš največkrat osvojen vrh v visokogorju? Zakaj ravno ta vrh? Kolikokrat ste ga osvojili?
Največkrat osvojen vrh v visokogorju je Krn. Zato ker me nanj vežejo najlepše doživeti vzponi, iz različnih smeri izhodišč, tako letni kot tudi zimski. Letni pristopi so mi najlepši iz Lepene preko Krnskega jezera, kjer se da ujeti izjemno lepe prizore za fotografiranje. Prav tako gre za pester rastlinski svet, ki me vedno znova prevzame s svojo neverjetno bogato floro. Sam vrh pa nudi najlepšo možno kuliso spreminjajočih se meglic ter najlepše vzhode in zahode. Zimski pristopi na Krn se sicer iz pl. Kuhinja vlečejo, a so mi kljub temu preprosto daleč na vrhu najdražjih zimskih vzponov.
Krn, 2244 m/Krnsko jezero, 1391 m
Sončni vzhod na Krnu
Kakšni so vaši hribovski plani, kateri bo naslednji vrh, ki ga nameravate obiskati?
Hribovski plani so kar obširni, veliko je še vrhov, ki bi jih želela obiskati, če bo le zdravje služilo. Na mojem letošnjem seznamu se vrsti še precej brezpotnih vrhov in tistih skorajda pozabljenih Trentarskih poti, ki me še posebej privlačijo. Sem namreč velika ljubiteljica samotnih in ne preveč obljudenih poti. Prav tako je še mnogo vrhov Severne Primorske, ki jih je vredno obiskati se v zimskem obdobju. Tudi Zahodni Julijci so na seznamu in kličejo na še neobiskane vrhove. Naslednji vrh, ki ga v kratkem nameravam obiskati pa bo najbrž znova kar zimski Krn, z njegovimi sosedi.
S katerimi športi se še ukvarjate?
Glede na to, da sem večinski del prostega časa v gorah, se z drugimi športi nimam ravno časa ukvarjati, zato ostajam pri hoji, plezanju občasno pa tudi plavam.
Na katerih družabnih omrežjih vas lahko spremljamo?
Spremljate me lahko na mojem FB profilu, kot tudi na hribovskih skupinah, kot so Gorske avanture alpskega društva Stratus pri katerega sem ambasadorka, Ideje kam v hribe in Hribovc aktualne razmere.
Šplevta, 2272 m/Špik pod Nosom, 2531 m
Ali zbirate žige osvojenih vrhov, ste opravili Slovensko transverzalo?
Zbiram, a Slovenske transverzale še nimam opravljene v celoti, čeprav imam število potrebnih vrhov, sploh tistih višjih že večkrat osvojenih in v knjižici označenih z žigi. Izjema pa so nižji vrhovi, kateri pa žal še čakajo, da jih pridem obiskat.
Ali poznate Zapise z gora, kje ste slišali za nas?
Tako je, poznam jih že dolgo, saj vsa svoja doživetja iz gora skrbno zapisujem v že tretji dnevnik Zapisov z gora, so stalni spremljevalec vseh mojih gorskih poti.
Vanja Sever s planinskim dnevnikom Zapisi z gora
Bi želeli našim bralcem še kaj sporočiti, dati nasvet, jih kako motivirati?
Ne hodite po poti, le zato da bi dosegli svoj cilj, marveč se ustavite in opazujte naravo okoli sebe. Gore in njene zakonitosti pa spoštujte do te mere, da se na pot odpravite po trezni presoji svojih zmogljivostih, s pravo izbiro cilja, ki je po sledi vašega srca. Srce naj vas vodi tako, kot vodi mene v vse tiste najlepše kotičke gorskega sveta. Začutite utrip gore in gora bo začutila vas in vas nagradila z številnim nepopisno lepimi doživetji skalnega kraljestva.
In še za konec, nikar ne pozabite, da človek resnično postane del gora šele takrat, ko dojame, da je pot enako pomembna kot to, da na koncu osvojite zadani cilj.
Škrlatica, 2740 m/Praznovanje rojstnega dne na Triglavu, 2864 m
