Če še ne veste, je naš hišni fotograf Zoran Vidrih v Knjižnici Jožeta Udoviča v Cerknici postavil na ogled razstavo fotografij živali. Ker pa vemo, da nas spremlja cela Slovenija in da mogoče ne moreš razstave priti pogledati v živo, ti delček predstavljamo spodaj. Tokrat smo se osredotočili na gozdne živali v očeh fotografa.
V objemu gozda
Gozd ima svoj ritem – tih, počasen in skoraj čaroben. Ko vstopimo vanj, postanemo obiskovalci v svetu, kjer lisica previdno prestopa med grmi, jelen sliši tudi najtišji šum, medved pa hodi tam, kjer se redko kdo ustavi. Fotografije, ki jih danes delimo s teboj, so nastajale dolgo, ob zgodnjih jutrih in večerih, v urah čakanja in z veliko potrpljenja. Vsaka ujeta podoba živali je drobec zgodbe, ki se v gozdu piše že mnogo let.
Razstava je nekoliko drugačna, kot si jih morda vajen: vsakemu fotografskemu posnetku ni dodan samo opis gozdne živali ampak lahko slišiš tudi njen glas. Tako lahko resnično spoznaš naravo, ki te obdaja, ko zaideš v naše gozdove.
SRNJAK
Roe deer | Capreolus capreolus
Eden od vzrokov za slabo voljo glede popašene gredice je lahko tudi srnjad. Mladiči prve dni življenja preživijo sami v varnem zavetju, srna pa jih pride dojit. Ker še nimajo razvitega lastnega telesnega vonja, jih plenilci težko izsledijo.
NAVADNI JELEN
Red deer | Cervus elaphus
Težka je krona kralja svojega tropa!
RJAVI MEDVED
Brown bear | Ursus arctos
Medveda sem že kar nekajkrat srečal v naravi, a ponavadi mi je uspelo narediti samo nekaj fotografij. Medved pač nima nobene želje pozirati nadobudnemu fotografu. Pri fotografiranju z namenske opazovalnice pa je povsem druga zgodba, lahko si vzameš čas, preveriš nastavitve, in narediš fotografijo, vredno razstave.
V fikciji filmov nam prikazujejo medveda na zadnjih nogah kot znak agresivnosti. Ampak to je seveda daleč od resničnosti, medved se postavi na zadnje noge iz istega razloga, kot mi stopimo na prste, da bolje vidimo. ‘Tamau’ pač ne vidi tako daleč kot mamica, zato se je postavil na zadnje noge.
ŠAKAL
Golden jackal | Canis aureus
Šakal je bil v Sloveniji prvič dokumentiran leta 1952. Od takrat pa do danes se je razširil skoraj po vsej Sloveniji. Njihov najljubši plen so majhni glodalci, a čedalje pogosteje radi posežejo po lahkem plenu in napadejo drobnico.
LISICA
Red fox | Vulpes vulpes
Lisica je naša najbolj pogosta in razširjeno naseljena zver. Kot prava zvitorepka se dobro znajde tako v Snežniških gozdovih kot v predmestju Ljubljane. Žal je že dolgo nazaj ugotovila, da lahko tudi človeka izkoristi za vir prehrane. Tako da zapirajte kokoši čez noč!
POLJSKI ZAJEC
European hare | Lepus europaeus
Zajce so še do nedavnega prištevali med glodavce. Vendar z njimi nimajo skupnih prednikov in spadajo v samostojen red. Zanimivost pri njih je superfetacija, redek pojav, ko lahko zajklja nosi zarodke različnih starosti.
GOZDNA VOLUHARICA
Bank vole | Clethrionomys glareolus
Če se nahajaš bolj proti dnu prehranjevalne verige, je lahko vsak korak na odprtem tvoj zadnji. Voluharice so pomemben vir prehrane za številne plenilce, ujede in seveda sove.
NAVADNI POLH
European dormouse | Glis glis
Polharija ima na Notranjskem stoletja dolgo tradicijo, o kateri je pisal že Janez Vajkard Valvasor. A jaz jih vseeno raje ujamem v mojo foto škrinco kot pa v pravo past.
Če so ti živali prirasle k srcu, te povabimo, da jih povabiš k sebi domov. Knjižica Spoznaj slovenske gozdne živali te popelje v svet gozda vsakič, ko jo primeš v roke.
Fotografije živali: Zoran Vidrih, naslovna fotografija: Tine Šubic
