Mojca je tako iskreno predana naravi. Zato je čisto naravno, da so jo poti začele voditi tudi v gore. Navdušena nad številnimi vrhovi in kočami, hkrati pa še z dolgim seznamom, kam vse se še želi povzpeti. Z nami je delila tudi zanimiv zapis z gora, ki te bo ob branju intervjuja zagotovo nasmejal.
Povejte nekaj o sebi.
Sem zaljubljena v naravo in vse kar izvira iz nje. Mati 2 deklet in nova mama posvojenega 3 letnega bernca. Izšolala sem se na področju ekonomije in predšolske vzgoje. Čeprav sem uživala pri delu z otroci, sem se našla v svetu aromaterapije. 9 let nazaj sem se spoznala z eteričnimi olji, ki so me popolnoma prevzela. In tako sem že 8 let uradni distributer podjetja doTERRA, svetovalka na področju eteričnih olj in velnesa, predavateljica, mentorica, vodim delavnice in izobraževanja ter predvsem uživam v svojem delu.
Kdaj in zakaj ste začeli zahajati v hribe?
V naravi sem rada že od nekdaj. Ampak nikoli nisem prišla dlje od »domačih« hribov. Še danes mi ni jasno zakaj. To se je spremenilo leta 2020, ko se je začela tista norija s korono. Ko sem se želela samo umaknit od ponorelega sveta in našla svoj mir v hribih. Takrat sem ugotovila, da me (skoraj) nič ne napolni in osreči bolj, kot obisk gora/hribov. Pravim, da so moj drugi dom, moje zatočišče, ko mi je težko, moja meditacija, hrana za dušo. Bili so moja rešilna bilka, ko sem izgubila očeta. Verjetno imam ljubezen do gora v sebi tudi zaradi njega. Imel jih je v malem prstu. Slovensko transverzalo je prehodil kar 3×. Želim si, da bi zdaj lahko gore osvajala skupaj z njim.
Begunjščica, 2060 m
Kako pogosto hodite v hribe?
Sicer odvisno od službe in prostega časa, čeprav se res trudim, da si ga čim večkrat vzamem. Včasih mi uspe samo 1× v tednu, včasih 5×. Če bi šlo, bi šla vsak dan.
Debela peč, 2014 m
Hribi poleti ali pozimi?
Vedno. 🙂 Hribi so čarobni v vseh letnih časih. Ko že rečem, da imam hribe najraje jeseni, ko so oblečeni v najlepše barve, pride zimska idila in potem te že prevzame spomladansko cvetje … Skratka, ni slabega letnega časa za obisk gora. 🙂
Šentanski vrh, 1635 m
Kateri osvojen vrh vam je ostal najbolj v spominu in zakaj?
Uf, zelo zelo težko vprašanje. Prav vsi vzponi so bili nepozabni. Sapo mi je vzela krožna pot Zelenica – Begunjščica – Roblek – Prevala. Očaral me je Grintovec, Trupejevo poldne, Storžič, oh pa greben Košute, Porezen po grebenu Cimprovke je bil nepozaben … Nepozabni so bili vsi nočni vzponi in sončni vzhodi … Nemogoče, da bi se odločila za enega. 🙂
Veliko Kladivo, 2094 m
S kom največkrat zahajate v gore?
S prijatelji, kdaj pa paše biti tudi sam s seboj.
Grintovec, 2558 m
Vaša najljubša domača/tuja gora, planinska koča in zakaj?
Mislim, da je nimam. Ne eno, ne drugo. 🙂 Koče z odlično hrano in prijaznimi oskrbniki, kamor bi se z veseljem vrnila so sigurno dom na Komni, koča na Kriški gori, koča Antona Bavčerja na Čavnu, koča na planini Prevala, dom na Kofcah, koča na Dobrči, Vojkova koča na Nanosu, koča na Poreznu … na, pa sem jih spet cel kup naštela.
Grintovec, 2558 m
Kateri je vaš največkrat osvojen vrh v visokogorju. Zakaj ravno ta vrh? Kolikokrat ste ga osvojili?
Načeloma se res trudim, da grem na še ne osvojene vrhove. Preveč je še neosvojenih, da bi osvajala vedno iste. 😀
Stol, 2236 m
Kakšni so vaši hribovski plani, kateri bo naslednji vrh, ki ga nameravate obiskati.
Spisek je vedno dolg, kam vse bi želela naslednjič. 🙂 Po navadi se potem zadnji trenutek odločimo in izberemo kam. Mangart, Mala Mojstrovka, Jerebica, Krn so recimo štirje takšni na vrhu seznama. 🙂
Dovška baba, 1891 m
Imate kakšnen zanimiv zapis z gora, hribovsko/športno anekdoto?
Uf anekdot mi pa res ne manjka. Haha. Verjeli ali ne, praktično vedno, ko sem v hribih skupaj s prijateljico Simono, se nama pripeti nekaj smešnega/nenavadnega. Sva očitno magnet za takšne in drugačne prigode, ki potem vedno pristanejo zapisane tudi v Zapisih z gora. No, ena takšna se je zgodila, ko sva se vračali iz Krekove koče na Ratitovcu. Sončno nebo so na hitro prekrili oblaki, zato sva zašprintali nazaj. Čez ostale tri vrhove Ratitovca sva uspeli ostati suhi, ko pa sva sestopali v dolino, pa je pričelo deževati. Nič hudega, bova pač mokri, ampak vseeno pa nisva bili željni še kakšnih strel in grmenja. Zato hitiva do izhodišča, nakar srečava moškega, malce drugače mislečega od naju. Namreč namenjen je bil v nasprotno smer – v hrib. Saj bi mu svetovali, da mogoče pa to le ni pametna zamisel, pa sva zaradi njegove pohodne opreme ostali brez besed. Na sebi je imel namreč velik, na pogled dobro založen pohodni nahrbtnik. To je pa tudi edina stvar, ki jo je imel na sebi. 😀
Je pa res, da so bila najina oblačila za ožet, on pa s tem ni imel težav. 😀
Sončni vzhod na Cojzovi koči na Kokrskem sedlu, 1793 m
Omenili ste eterična olja. Kako si lahko z njimi pomagamo pri osvajanu vrhov in športnih aktivnostih?
Ja, eterična olja so izjemna naravna in učinkovita pomoč v marsikateri situaciji. Le paziti moramo, da ne uporabljamo sintetičnih. Tako so pri meni, poleg osnovne prve pomoči, v nahrbtniku spravljena tudi eterična olja. Deep blue za bolečine. Včasih pri težjih sestopih trpijo kolena in takrat me deep blue reši neželenih bolečin. Se je tudi že zgodilo, da sem nerodno stopila, mi je sklecnilo in takrat ga je še kako dobro imeti pri roki. Ali pa preprosto za regeneracijo ob celodnevnih potepih v gorah. V času klopov in komarjev je obvezna tudi TerraShield mešanica, ki jo pojačam še s Citronelo in vsi insekti držijo potem distanco. 
Potem je tu še vsestranska sivka, za morebitno potrebno razkuževanje površinskih ran, pike, opekline… Ob mrzlih dneh, ko (nepravilno) diham skozi usta, me hitro začne dražit grlo, zato so vedno zraven tudi OnGuard bomboni in granule za grlo, ki pomagajo v trenutku. In pa še doTerrina sončna krema – jo omenim, ker se nanjo pogosto pozabi. V hribih/gorah je izpostavljenost UV žarkom še večja, zato jo dajmo zaščitit in to v vseh letnih časih.
Ali poznate Zapise z gora, kje ste slišali za nas?
Seveda poznam. Iskreno, našla sem vas kar tako – z googlanjem. Iskala sem dnevnik, v katerem bi zbirala žige in spomine vseh osvojenih vrhov. In Zapisi z gora so mi najprej padli v oči. Tako vizualno, kot iz praktičnega vidika. Dnevnik ima veliko strani, na katerih je dovolj prostora za vse podatke, žige in zapise.
Trupejevo poldne, 1931 m
Ali zbirate žige osvojenih vrhov?
Kot rečeno, ja. V bistvu manjka še čisto malo in bo prvi dnevnik poln. 🙂
Blegoš, 1562 m
Bi želeli našim bralcem še kaj sporočiti, dati nasvet, jih kako motivirati?
Pohodništvo/gorništvo je v zadnjih letih res izjemno naraslo in želim si, da bi gore vsi res znali cenit in spoštovat. Da se ne gre za to, katera bo objavila najlepšo sliko v najlepših pajkicah. Hribi nam resnično lahko ogromno dajo in veliko naučijo. Pa srečno.
Viševnik, 2050 m
Na katerih družabnih omrežjih vas lahko spremljamo?
Najdete me lahko v FB skupini Eterična olja – moč narave ter na IG etericnaolja.mocnarave. V živo se lahko vidimo na različnih izobraževanjih, delavnicah in dogodkih po Sloveniji. Naslednji večji bo 25. novembra v Grand hotelu Union. Za manjša srečanja objavljam datume v skupinah oziroma se individualno dogovorimo.
