V prejšnjem članku si lahko spoznaval gozdne živali, ki so bile del razstave našega hišnega fotografa Zorana Vidriha. Tokrat te želimo popeljati v svet, ki se ga človek že stoletja želi doseči, v svet letenja nad krošnjami dreves – v svet ptic. Da ti približamo kako opazovati ptice, med fotografijami preberi, kako se Zoran tega loteva.
Najlepše fotografije ptic
Ko v naravi prisluhnemo petju ptic, pogosto ne vemo, kdo pravzaprav poje. Njihovi glasovi so prepleteni z okolico, a vsak je samosvoj in prida svojo zgodbo, ki nas spremlja od drevesne krošnje do obrobja travnika.
Razstava je nekoliko drugačna, kot si jih morda vajen: vsakemu fotografskemu posnetku ni dodan samo opis živali ampak lahko slišiš tudi njen glas. Tako lahko ptice spoznaš ne le po videzu, ampak tudi po oglašanju. Tako lahko resnično spoznaš naravo, ki te obdaja, ko zaideš v naše gozdove.
NALOGA: Prepoznaj nas!
Na spodnjih povezavah so zvoki ptic. Brez da greš na dno strani in pogledaš slike, jih prej poskušaj prepoznati.
PTICA 1, PTICA 2, PTICA 3, PTICA 4, PTICA 5, PTICA 6.
Kako opazovati ptice?
Razkrivamo dva pristopa za začetnike, ki pa se ju poslužujemo tudi pri nas.
Opazovanje ptic je dejavnost, ki zahteva potrpežljivost, a hkrati ti vse to poplača z občutkom notranjega miru in veselja. Obstajata dva osnovna pristopa, ki ju lahko preizkusiš, odvisno od tega, kaj ti bolj ustreza:
- Aktivno opazovanje ali nabiranje kilometrov
Ta pristop izberejo bolj raziskovalni tipi: greš na sprehod po gozdu, ob vodi ali po poljski poti, opremljen s fotoaparatom, daljnogledom ali samo z radovednostjo. Hodiš počasi in v tišini, z odprtimi očmi in ušesi. Nikoli ne veš, katere ptice boš srečal in prav to je del čara. - Pasivno opazovanje ali tiho čakanje
Tu gre bolj za potrpežljivost in opazovanje z mesta. Usedeš se na mirno točko, na primer ob robu gozda, ob vodi ali pri krmilnici in samo čakaš. Ptice bodo postopoma prišle v tvojo bližino, saj jih tvoja mirnost ne bo vznemirjala. To je tudi odličen način za poslušanje ptičjega petja.
Oba pristopa imata svoj čar in ju lahko tudi kombiniraš. Pomembno je le, da si vzameš čas in tvoji čuti delajo na polno.
So te ptice zapeljale s svojo čudovito pesmijo? Če želiš zbirko njihovih slik za vedno pri sebi, da jih lahko občuduješ, kadar želiš, ti priporočamo knjigo Spoznaj slovenske gozdne ptice. Tudi tam se je Zoran s fotografijami izjemno odrezal.
V nadaljevanju te vabimo, da pobližje spoznaš ptice, ujete v objektiv.
1. Vijeglavka (Eurasian wryneck | Jynx torquilla)
Vijeglavke že stoletja povezujejo s čarovništvom in vražami. Angleška fraza za nesrečo jinx it menda prihaja iz grške besede iunx. Naj bi pa vračala izgubljeno ljubezen … Vijeglavka spada med žolne, a živi drugače. Je selivka in ne trka po deblih, ne dolbe duplin, rada ima mravlje in se naseli v že narejene ali naravne dupline.
2. Smrdokavra (Eurasian hoopoe | Upupa epops)
Smrdokavra ima v Sloveniji mnogo imen: vodeb, vdab, upkač, hupkaš in verjetno še kakšnega. Ljubkovalno ime smrda pa ima po svojem obrambnem mehamizmu – smrdečih izločkih, ki jih pusti kar v gnezdu in s tem odvrne tudi najbolj lačne plenilce.
3. Kukavica (Cuckoo | Cuculus canorus)
Kukavica v letu spominja na skobca, kar prežene druge ptice in da kukavici čas, da izleže jajce v tuje gnezdo. Samice dajejo prednost določenim vrstam gostiteljev, saj ležejo jajca v gnezda ptic, katerih jajca so najbolj podobna njihovim.
4. Krivokljun (Common crossbill | Loxia curvirostra)
Lepota v asimetriji! Krivokljun je živ dokaz, da narava za vsak problem najde rešitev. V njegovem primeru je asimetrični kljun postal specializirano orodje za odpiranje smrekovih storžev.
5. Šoja (Eurasian jay | Garrulus glandarius)
V gozdu težko kam stopiš, ne da bi sprožil sistem Š.O.J.A. – Šumi-Opazi-Javi-Alarmiraj.
6. Srednji detel (Middle spotted woodpecker | Dendrocoptes medius)
Srednji detel je bolj redka vrsta na notranjskih planotah. Je ljubitelj nižinskih hrastovih gozdov, kjer živi večina od ocenjenih 1000–2000 parov v Sloveniji. Sem pa tja se kakšen vseeno najde tudi v Menišiji.
Naslovna fotografija: Vlado Sofronievski
